Skoči na vsebino

NOVICA

Nadzor nad količinami predpakiranih izdelkov in posebnosti v letu 2017

Trg izdelkov, ki se prodajajo kot predpakirani in označeni po masi ali prostornini, je vedno večji. Sočasno narašča tudi njegov ekonomski pomen, saj gre za izdelke, ki jih vsakodnevno uporabljamo npr. pijače, živila, kozmetične izdelke, pralno-čistilna sredstva ipd. Ker gre pri predpakiranih izdelkih za izdelke, ki so pakirani v poljubno embalažo, ko kupec ni navzoč, količina, ki je označena na embalaži, pa ima neko vnaprej določeno vrednost, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli, je potrebno s predpisi zagotoviti, da je količina izdelka ustrezno izmerjena.

 

Meroslovne zahteve za predpakirane izdelke v Sloveniji ureja Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov (Ur. l. RS št. 110/02 in 89/08, v nadaljevanju: Pravilnik), ki povzema evropski direktivi 76/211 /EEC in 2007/45/ES, poznani kot direktivi znaka "e". Nanaša se na predpakirane izdelke enotnih nazivnih količin, v razponu vrednosti od 5 gramov oz. mililitrov do največ 10 kilogramov oz. litrov in velja tako za izdelke, ki nosijo znak »e« kot tiste brez tega znaka. Bistvene meroslovne zahteve temeljijo na načelu povprečja. To pomeni, da so v seriji pakiranih izdelkov nekateri lahko lažji, kot je njihova nazivna vrednost, vendar pa mora biti zato ustrezno število izdelkov težjih od nazivne vrednosti. V povprečju mora torej serija dosegati ali presegati nazivno vrednost, ki je označena na embalaži. Da posamezni izdelki preveč ne odstopajo od nazivne vrednosti v škodo potrošnika, pravilnik predpisuje še dovoljena negativna odstopanja. Ta so odvisna od nazivne količine predpakiranih izdelkov in znašajo:

 

Nazivna količina izdelka (g/ml)

Dovoljeno negativno odstopanje

od 5 do 50

9 % od nazivne količine

od 50 do 100

4,5 g/ml

od 100 do 200

4,5 % od nazivne količine

od 200 do 300

9 g/ml

od 300 do 500

3 % od nazivne količine

od 500 do 1000

15 g/ml

od 1000 do 10000

1,5 % od nazivne količine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izdelki so količinsko ustrezni, če so njihova negativna odstopanja v dovoljenih mejah in če dejanska količina izdelka v povprečju dosega ali presega nazivno vrednost, ki je označena na embalaži.

 

Primer: pri zavitku čokolade z nazivno vrednostjo 100 gramov, je dovoljeno negativno odstopanje 4,5 grama, v celotni seriji izdelkov pa mora biti povprečna vrednost dejanskih količin najmanj 100 gramov. Kaj pa, če je v 100-gramskem zavitku manj kot 95,5 gramov čokolade, torej je negativno odstopanje večje od 4,5 grama? Pravilnik dovoljuje, da je pri majhnem deležu izdelkov, konkretno 2,5 odstotka, preseženo dovoljeno negativno odstopanje, v kolikor gre za izdelke brez znaka »e«. Če pa izdelki nosijo znak »e«, noben izdelek ne sme presegati dvakratnika dovoljenega negativnega odstopanja. V primeru čokolade, ki nosi znak, je tako najmanjše dovoljeno odstopanje pri posameznem izdelku 91 g.  Navedena odstopanja za posamezne izdelke so velika in v praksi se jih tisti, ki pakirajo, ne poslužujejo, saj je v njihovem ekonomskem interesu, da so odstopanja od nazivne vrednosti čim-manjša, seveda če to dopuščajo polnilne naprave ter narava izdelkov.

 

Za izpolnjevanje predpisanih zahtev so odgovorna podjetja, ki izdelke pakirajo, in uvozniki predpakiranih izdelkov, kar morajo dokazati tudi z ustrezno dokumentacijo. Količinsko kontrolo lahko izvajajo z merjenjem vsakega izdelka (pri samodejnem pakiranju praviloma z uporabo avtomatskih tehtnic, ki omogočajo izpis) ali pa z merjenjem vzorčenih izdelkov. Pri tem je pomembno, da izvajajo kontrolo z ustreznimi, pravilno uporabljenimi, nadzorovanimi in vzdrževanimi merilnimi instrumenti.

 

Pravilnik vsebuje tudi zahteve glede označevanja. Tu velja opozoriti predvsem na določbo, ki je pomembna za potrošnike, da mora biti izpisana oznaka števila za nazivno količino primerno velika, npr. vsaj 4 milimetre pri nazivni količini več kot 200 in do 1000 gramov oziroma mililitrov in vsaj 6 milimetrov pri nazivni količini več kot 1 liter oziroma kilogram. Prav tako je določena oblika in velikost znaka “e” , njegova uporaba pa sicer ni obvezna.

 

Meroslovni nadzor

Na Uradu RS za meroslovje smo pristojni za izvajane inšpekcijskega nadzora nad izpolnjevanjem zahtev Pravilnika. Tako smo v obdobju po letu 2000 letno opravili od 100 do 200 nadzorov, v zadnjih letih pa se je število nadzorov (žal) zmanjšalo na okoli 60. V začetnem obdobju izvajanja nadzora so bile neustrezne količine ugotovljene pri 35 odstotkih vseh opravljenih nadzorov, številne pa so bile nepravilnosti, povezane z označevanjem, neustreznimi merilnimi instrumenti ali ne-vodenjem dokumentacije o notranji količinski kontroli. Pozneje se je to število nepravilnosti zmanjševalo, zlasti na račun tistih podjetij, v katerih smo pogosteje izvedli nadzor. Za serije izdelkov, za katere ugotovimo količinsko neustreznost, izdamo odločbo, s katero prepovemo njihovo dajanje na trg. Predpisane so tudi globe v višini  417 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ter 209 evrov za njegovo odgovorno osebo. Izrekamo jih predvsem v primeru ponovitve kršitev. Za ostale nepravilnosti praviloma ukrepamo z opozorili in določitvijo roka za odpravo nepravilnosti.

 

Najbolj urejeno stanje se kaže pri uporabnikih znaka »e«. Ti so redno nadzorovani na eno do tri leta. Seznam registriranih uporabnikov se nahaja na naši spletni strani

http://www.mirs.gov.si/fileadmin/um.gov.si/pageuploads/Novice/Katalog_IJZ/Registrirani_uporabniki_znaka_e_PPI_2017.pdf

 

Prioriteto nadzora nam že nekaj let predstavljajo zavezanci, kjer se nepravilnosti ponavljajo, večji pakirci, uporabniki znaka »e« ter zavezanci, ki še niso bili nadzorovani. Na nivoju letnega načrta dela pa lahko izberemo tudi posebne skupine zavezancev npr. uvozniki žganih pijač, proizvajalci / pakirci »eko« kozmetike.

 

Izredne nadzore izvedemo v primeru prijav. Tako letno prejmemo do deset prijav za predpakirane izdelke, za katere potrošniki ugotavljajo, da so količinsko neustrezni. Običajno naš poznejši nadzor te ugotovitve ne potrdi, ampak se izkaže, da je potrošnik bodisi naletel na izdelek z dovoljenim negativnim odstopanjem ali pa njegova meritev s hišno tehtnico ali menzuro ni bila točna.

 

Posebnosti nadzora v letu 2017

Na našem seznamu nadzorovanih zavezancev se je nahajalo okoli 700 zavezancev. V minulem letu smo se usmerili na dopolnitve tega seznama, predvsem s ponudniki ekološke hrane in kozmetike. Ti izdelki sicer še ne predstavljajo velikega tržnega deleža, vendar je njihova cena višja od cene običajnih izdelkov, in s tem tudi pomen količinske točnosti. Tako smo po obisku trgovin z »zdravimi izdelki« in pregledom ponudbe na spletnih straneh, seznam potencialnih zavezancev dopolnili s preko 100 zavezanci. Pri večjih med njimi – gledano z vidika letne prodajne vrednosti, smo tudi že izvedli meroslovni nadzor. Teh je bilo v letu 2017 izvedenih 33 odstotkov od vseh izvedenih nadzorov. Nepravilnosti smo ugotovili v 20 od 21 izvedenih nadzorov; prikazane so v preglednici:

 

Vrsta nepravilnosti

Število nadzorov z ugotovljeno nepravilnostjo

Dejanske količine

7

Merilni instrumenti

12

Označevanje

11

Dokumentacija

14

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Večina teh zavezancev z zahtevami Pravilnika ni bila seznanjena in je menila, da njihovi izdelki vsebujejo večjo količino izdelka, kot je označena na embalaži. Kar v 7 primerih je naš kontrolni pregled po referenčni metodi pokazal, da so bile količine neustrezne. Glavni razlog je bilo nepoznavanje meroslovnih zahtev, tako za količine predpakiranih izdelkov kot  za merilne instrumente, saj so bodisi uporabljali netočna in neustrezno kontrolirana merila (kuhinjska tehtnica, menzura, ki je namenjena domači uporabi v kuhinji) ter s prevelikim razdelkom na merilni skali, bodisi niso upoštevali obeh zahtev glede količin – tako zahteve glede povprečne vrednosti dejanskih količin kot tudi dovoljenega negativnega odstopanja.

 

Nadzore pri novih zavezancih bomo nadaljevali tudi v letu 2018.

 

Pripravila:
mag. Mojca Požar,
Inšpektorica višja svetnica
Sektor za meroslovni nadzor
Urad RS za meroslovje