Skoči na vsebino

NOVICA

18. 9. 2015

Novinarska konferenca SVRK in MIRS ob začetku dnevov odprtih vrat "EU projekt, moj projekt"

Na novinarski konferenci SVRK in MIRS o dnevih odprtih vrat projektov "EU projekt, moj projekt" in črpanju sredstev evropske kohezijske politike 

 

Ljubljana, 18. september 2015 - V Sloveniji se te dni širši javnosti predstavljajo izbrani projekti, sofinancirani z evropskimi sredstvi v okviru dnevov odprtih vrat projektov "EU projekt, moj projekt". Predstavitve so naletele na velik odziv, zato gre podobne dogodke pričakovati tudi v prihodnje. V finančni perspektivi 2007-2013 je bilo sicer sofinanciranih več kot 5000 projektov v državi, Slovenija pa je na poti do 100-odstotnega črpanja. O tem so na današnji novinarski konfererenci na Fakulteti za elektrotehniko, kjer so gostili prvi dogodek v okviru dnevov odprtih vrat, spregovorili dr. Samo Kopač, direktor Urada RS za meroslovje, mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko, SVRK, mag. Nina Seljak, direktorica Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme, SVRK ter Raphael Goulet iz Evropske komisije.

 

Dnevi odprtih vrat so prvi tak dogodek, ki so se ga lotili na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK). "Glede na izkazano zanimanje za obiske projektov verjamem, da bomo s takimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnosti," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Urada za kohezijsko mag. politiko Bojan Suvorov.

Vsi dogodki so brezplačni, za določene pa se je bilo treba vnaprej prijaviti in pri teh so vsa razpoložljiva mesta že nekaj časa zasedena, so pojasnili v SVRK. Kako pogosto bi v prihodnje lahko potekale podobne predstavitve, sicer v službi še razmišljajo. Za predstavitev danes in v soboto so na SVRK izbrali le projekte, sofinancirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (aktivna sta še Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad). Gre za javnosti bolj zanimive projekte, veliko jih je turističnih. Projekti so razporejeni po vsej Sloveniji, v vsaki od 12 razvojnih regij vsaj eden, največ pa jih je na Gorenjskem.

 

Sicer smo v Sloveniji z evropskimi sredstvi iz finančne perspektive 2007-2013 sofinancirali več kot 5000 projektov. Večina jih je že končana, nekateri pa se zaključujejo sedaj; evropska sredstva morajo biti izplačana do konca letošnjega leta.

 

Slovenija je dolgo časa veljala za državo, ki zaostaja s črpanjem sredstev, vendar se je trend - po besedah Suvorova tudi zahvaljujoč novi evropski komisarki Corini Cretu in ministrici Alenki Smerkolj - obrnil. "Rezultati kažejo, da smo na dobri poti, da bomo na koncu leta dosegli 100-odstotno izkoriščenost po vseh treh operativnih programih," je povedal Suvorov. Konec avgusta smo bili skoraj pri 95-odstotnem črpanju. Največ izzivov ostaja na programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture, na katerem pa trenutno teče še več kot 50 projektov. "Tudi glede na trende iz preteklih let lahko rečemo, da bo konec leta uspešen," je dejal Suvorov.

 

Da bo Slovenija iztekajočo se finančno perspektivo zaključila uspešno, meni tudi vodja enote na generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno politiko, pristojen za Slovenijo, Raphael Goulet. "Milijoni so še na voljo, a projekti kažejo, da bo poraba dobra," je dejal. Za prihodnje obdobje je Goulet kot ključno izpostavil strategijo pametne specializacije, ki je več kot le birokratska zahteva, saj bo omogočila pametno porabo denarja. "Imate odlično strategijo, ki ljudi lahko združi," je poudaril in dodal, da lahko izvedba strategije "spremeni igro" v prihodnjih letih.

 

Evropska komisija je slovenski strategiji pametne specializacije že prikimala, vlada pa bi jo lahko dokončno potrdila že v nedeljo. Vendar pa je Suvorov spomnil, da bo vlada najprej odločala o proračunu, kar bo prvi izziv strategije.

 

Slovenija še ni začela s črpanjem iz nove finančne perspektive - prvi razpisi (razen tistih, ki so vezani na nekaj vnaprej izbranih okoljskih projektov) bodo predvidoma objavljeni šele konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, začetek izvajanja projektov pa gre pričakovati bolj sredi prihodnjega leta. Med prvimi razpisi bo verjetno razpis za Prvi izziv, ki ga je ministrstvo za delo že posredovalo v odobritev SVRK, je povedal Suvorov.

 

Goulet je ocenil, da Evropa pri novi finančni perspektivi "kolektivno zamuja" in da Slovenija v negativnem smislu pri tem nikakor ne izstopa. Suvorov si sicer predvsem želi, da bi v prihodnji finančni perspektivi sredstva črpali bolj enakomerno, med 400 in 500 milijonov evrov letno. Perspektivo bi s tem končali do leta 2021 ali 2022.

 

Na današnji novinarski konferenci so sicer pri predstavitvi projektov še posebej izpostavili državni Urad RS za meroslovje, ki je v minuli finančni perspektivi izvedel 13 projektov za posodobitev infrastrukture meroslovnega sistema. Od skupne vrednosti treh milijonov evrov so uspešno počrpali okoli 98,92 odstotka vseh sredstev. EU jih je prispevala okoli 2,52 milijona evrov, je pojasnil direktor urada dr. Samo Kopač.

 

Direktorica urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme pri SVRK mag. Nina Seljak pa je povedala, da je Slovenija v pretekli finančni perspektivi upravljala tri programe čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami - z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Na vseh programih je pričakovana realizacija v višini med 93 in 95 odstotki, do 100 odstotkov pa bo zmanjkalo predvsem iz razloga, da države na teh projektih ne dodeljujejo sredstev vnaprej, je pojasnila.

 

V okviru čezmejnih programov je bilo sicer izvedenih 45 projektov s področja dviga konkurenčnosti in internacionalizacije, 84 vezanih na turistični sektor, 25 projektov je bilo s področja raziskav in razvoja, 43 s področja kulturnega sodelovanja, 34 projektov se je nanašalo na področje zdravja, 67 je bilo okoljskih projektov, 52 se jih je nanašalo na področje upravljanja z naravnimi viri, 17 pa je bilo s področja regionalnega razvoja (STA, SVRK).

 

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Zbirno poročilo o udeležbi Urada RS za meroslovje pri izvajanju EU projektov