Skoči na vsebino

NOVICA

12. 2. 2016

Slovenija na poti k polnopravnemu članstvu v Metrski konvenciji, podporo podal tudi DS Aleš Cantarutti ob obisku Urada RS za meroslovje

SPOROČILO ZA JAVNOST
Slovenija na poti k polnopravnemu članstvu v
Metrski konvenciji
Obisk DS Aleša Cantaruttija na Uradu RS za meroslovje


Državni zbor RS je na svoji 15. redni seji sprejel Zakon o ratifikaciji Metrske konvencije. S tem se Republiki Sloveniji odpira pot, da se polnopravno vključi v Metrsko konvencijo. Vanjo  je sedaj vključenih 57 držav, 40 pa jih ima status pridružene članice, tako kot do sedaj Slovenija.

 

Metrsko konvencijo je leta 1875 v Parizu podpisalo  17 držav  in je še danes ena ključnih mednarodnih pogodb, na kateri temeljijo vsa tehnična harmonizacija, mednarodna trgovina in druge oblike mednarodnega sodelovanja.

 

Z ustanovitvijo Mednarodnega urada za uteži in mere (BIPM) ter ureditve njegovega upravljanja in financiranja konvencija vzpostavlja stalno organizacijsko strukturo, ki državam članicam omogoča usklajeno delovanje na vseh področjih, ki zadevajo merske enote in merjenja, ter zagotavlja enake oz. primerljive rezultate merjenj praktično po celem svetu.

 

O pomenu pristopa Republike Slovenije k Metrski konvenciji je danes ob obisku Urada RS za meroslovje spregovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti:

»Pristop k Metrski konvenciji ima dvojni pomen. Republika Slovenija se bo postavila ob bok najrazvitejšim državam na svetu in soodločala v organih Metrske konvencije. Poleg tega pa se bodo lahko naši najboljši meroslovni laboratoriji vključili v meroslovne primerjave z najboljšimi institucijami na svetu. S tem bomo lahko zagotavljali mednarodno primerljivost meritev v Republiki Sloveniji na najvišji ravni. Republika Slovenija bo kot članica Metrske konvencije lahko pridobila tudi kopijo mednarodnega prototipa kilograma. Ta je izdelan iz zlitine platine in iridija, katerega masa v okviru mednarodnega sistema merskih enot definira enoto za maso. Trenutno imamo v Sloveniji set uteži iz nerjavečega jekla. Z nakupom kopije mednarodnega prototipa kilograma pa bomo zagotovili še natančnejše meritve pri najzahtevnejših merjenjih mase, ki jih zaradi hitrega tehnološkega razvoja vse bolj zahtevajo uporabniki v industriji in tudi širše.«

V okviru obiska si je državni sekretar Aleš Cantarutti ogledal tudi laboratorije za maso, plemenite kovine ter laboratorij za overjanje merilnikov hitrosti (slika 1). Svoj obisk je sklenil z ogledom dokumentarnega filma »MEROSLOVJE – brez merjenj se svet ustavi«, ki na poljuden način prikazuje pomen meroslovja in merjenj za vsakdanje življenje (slika 2).

 

Pomen meroslovja v sodobni družbi

Z meroslovjem in merjenji se v življenju srečujemo vsak dan na vsakem koraku, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Merjenja so nepogrešljiv in pomemben del vsakega industrijskega in tudi drugih poslovnih procesov. Meroslovje podpira kakovost izdelkov in učinkovitost procesov prek hitrih, točnih in zanesljivih merjenj, s čimer omogoča dvig produktivnosti. Merjenja igrajo ključno vlogo pri sprejemanju znanstvenih in tehnoloških inovacij, pri zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov, ki so skladni s potrebami in pričakovanji trga, ter pri ugotavljanju in preprečevanju neskladnih izdelkov. Meroslovje zagotavlja osnovno podporo za zdravstvo in varnost, varstvo okolja in zdravo hrano. Prav tako meroslovje zagotavlja osnovo za pošteno trgovanje na nacionalni in mednarodni ravni.

 

V razvitih ekonomskih sistemih, ter še posebej v državah, ki usmerjajo svoje napore v obstoj in prodor na tuje trge, med katere sodi tudi Slovenija, predstavljajo merjenja v najširšem pomenu besede od 3- do 6-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. V RS ocenjujemo, da se na letni ravni na podlagi meritev opravi najmanj 8.500.000.000 evrov prihodkov, kar predstavlja letni proračun RS oziroma vsaj 12 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva.

 

Nacionalni meroslovni sistem, za katerega je pristojen Urad RS za meroslovje, zagotavlja v Sloveniji sledljiva in globalno primerljiva merjenja ter reguliran sistem nadzora na področjih javnega interesa v podporo tehnološkemu razvoju in trajnostnemu razvoju družbe. Z ratifikacijo Metrske konvencije se bo slovenski meroslovni sistem neposredno vključil v mednarodni meroslovni sistem na najvišji ravni.

 

Odločitev Državnega zbora RS ima še dodatni simbolni pomen, saj v letu 2016 obeležujemo že 25 let meroslovja v samostojni Sloveniji.

 


Ljubljana, 12. 2. 2016                                                     Mag. Dominika Rozoničnik,
                                                                    odnosi z javnostmi Urada RS za meroslovje