Skoči na vsebino

NOVICA

21. 4. 2016

Uspešno zaključen še en evropski projekt s področja energetike

SPOROČILO ZA JAVNOST

Urad Republike Slovenije za meroslovje sodeloval v evropskem projektu nadzora nad števci električne energije in merilniki toplotne energije


- Evropski projekt MarketSurv MID s proračunom 500.000 evrov je bil 70 % financiran s strani Evropske komisije in 30 % s strani držav udeleženk.
- V prvem tovrstnem evropskem projektu je sodelovalo 43 strokovnjakov iz 12 evropskih držav.
- 40 različnim tipom merilnih instrumentov iz cele Evrope je bila preverjena skladnost z evropsko zakonodajo


Merilni instrumenti so ključni element v našem vsakdanjem življenju in njihovo napačno merjenje lahko pomembno vpliva na naše finance, zdravje in varnost. Čeprav se običajno niti ne zavedamo, merila služijo dnevno pri vsakdanjih opravilih, kot so kuhanje ali pranje, ko porabljamo električno energijo, plin ali vodo, pri tehtanju izdelkov, ki jih kupimo v trgovinah, pri zdravniku, ko nam določi količino zdravil ali izmeri krvni tlak, pri vožnji z avtomobili ali drugimi motornimi vozili, ko natočimo gorivo in ko nas ustavi policist zaradi prehitre vožnje.

 

Tista merila, ki imajo velik vpliv na naše življenje, morajo izpolnjevati stroge predpisane zahteve, nekatera med njimi pa so tako pomembna, da so zahteve obvezne in enake na celotnem področju Evropske unije. Cilj takšne zakonodaje je zagotoviti, da  ti merilni instrumenti delujejo zanesljivo, so točni, imuni na vplive okolja in zaščiteni pred posegi z namenom goljufive uporabe. Taki vrsti merilnih instrumentov so tudi števci električne energije in merilniki toplotne energije.

 

Po ocenah Evropske Komisije se v EU na leto proda okrog 14 milijonov števcev električne energije. To merilo zaseda prvo mesto po statistiki prodanih merilnih instrumentov na letni ravni, saj predstavlja okoli 19 % delež vseh novih merilnih instrumentov na trgu EU. Številka bo zagotovo v prihodnje še višja glede na to, da si EU zelo prizadeva za spodbujanje pametnega merjenja na področju množičnih meril (števci el. energije, merilniki toplotne energije, plinomeri, vodomeri), kar ima za posledico množično zamenjavo elektromehanskih števcev z novimi elektronskimi, t.i. pametnimi števci.

 

Podobno, čeprav v manjšem obsegu, se dogaja z merilniki toplotne energije. Letno je v EU prodanih 800.000 merilnikov, kar predstavlja okoli 9 % delež letnega trga merilnih instrumentov. Uporabo števcev toplotne energije močno spodbuja Evropska Komisija, ker so ta merila ključni dejavnik za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.
 
Ta vrsta meril je običajno proizvedena in pregledana s strani velikih podjetij, zato so ta pod strogim nadzorom pristojnih organov in je iz tega vidika verjetnost, da je števec, ki je v prometu neskladen z evropsko zakonodajo, zelo nizka. Kljub temu bi prisotnost neustreznih števcev imela velik vpliv na točen obračun, ki je ključen za potrošnika, in zaupanje v nadzorni sistem. Zavedajoč se teh posledic, so nadzorni organi dvanajstih evropskih držav, prikazanih v spodnji preglednici, združili svoje sile in sredstva ter izvedli čezmejni evropski projekt preskušanja tovrstnih meril, s ciljem preveriti izpolnjevanja evropsko veljavnih zahtev in točnosti omenjenih meril.

 

Osnovni cilji projekta so bili naslednji:
- Preveriti, ali so bili merilni instrumenti dani na trg EU v skladu z določbami evropske zakonodaje.
- Izboljšati učinkovitost in uspešnost sistema za nadzor trga  merilnih instrumentov v Evropi.
- Izboljšati koordinacijo nadzora nad merilnimi instrumenti v Evropi za spodbujanje enakovredne, učinkovite in zadostne stopnje meroslovnega nadzora po vsej Evropi, in tako doseči enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte in enako raven varstva potrošnikov po vsej EU.
- Okrepiti zaupanje državljanov EU v nacionalne in evropske sisteme za nadzor trga.
- Spodbujati in organizirati izmenjavo informacij in napotkov o nadzoru trga merilnih instrumentov v EU.
- Pokazati proizvajalcem, uvoznikom in različnim interesnim skupinam, vključenim v energetski sektor, da države članice sodelujejo in izvajajo usklajenih akcije in ukrepe za nadzor trga na tem področju.
- Spodbujati uporabo ocene tveganja pri pripravi in izvajanju programov za nadzor trga v državah članicah.
- Povečati skladnost razlage in uporabe normativnih dokumentov v EU in predlagati ukrepe za pospešitev izvedbe le teh.
- Identificirati tehnične ali pravne težave, ki lahko nastanejo pri izvajanju projekta nadzora trga v zvezi z merilnimi instrumenti in predlagati rešitve za te težave.

Proračun projekta je znašal 500 000 EUR, od tega je EK prispevala 70 % (približno 350 000 EUR).


V okviru projekta je bilo preskušeno 40 različnih tipov števcev električne energije in merilnikov toplotne energije šestindvajsetih različnih proizvajalcev. Končni rezultati so bili predstavljeni vsem evropskim organom za nadzor trga na njihovem letnem srečanju, ki je potekalo v začetku aprila v Stockholmu.

 

Vsi števci električne energije so uspešno prestali preskuse, pri nekaterih pa so bile ugotovljene formalne  neskladnosti, ki so bile nato odpravljene s strani proizvajalcev.

 

Pri merilnikih toplotne energije so bile opažene večje neskladnosti, saj so bili v nekaterih primerih organi za nadzor trga prisiljeni uvesti določene ukrepe za odpravo neskladnosti. Za dva tipa merilnikov toplotne energije izmed osemnajstih preskušanih tipov, pa so bili izrečeni tudi  najstrožji ukrepi umika vseh meril teh dveh tipov iz prometa. Zaradi takšnih rezultatov, so se organi za nadzor trga odločili, da pozorno spremljajo tovrstne merilnike in jih v bližnji prihodnosti ponovno preizkusijo.

 

V Sloveniji smo pregledali in preskusili 6 merilnikov toplotne energije dveh različnih tipov in proizvajalcev in 6 števcev električne energije dveh različnih tipov istega proizvajalca. Vsa merila so bila funkcionalno ustrezna in so prestala vse preskuse točnosti. Bile pa so ugotovljene nekatere formalne neskladnosti (npr. neustrezna dosegljivost programske opreme), ki so bile že odpravljene s strani proizvajalcev.

 

Projekt je odprl nove možnosti za sodelovanje Slovenije, kot tudi Urada RS za meroslovje z drugimi  evropskimi organi za nadzor trga. Rezultati projekta in končni zaključki kažejo na njegovo izredno uspešnost in polagajo še dodaten kamen k dvigu meroslovne kulture v Sloveniji in širše v Evropi.


                                                                             Pripravila: Dušanka Škrbić
                                                                  Vodja sektorja za meroslovni nadzor
                                                                              na Uradu RS za meroslovje

 

Prispevek