Skoči na vsebino

NOVICA

24. 3. 2016

V nedeljo 27. 3. 2016 ob 2. uri zjutraj, bomo ure premaknili na poletni čas

V nedečSPOROČILO ZA JAVNOST
V nedeljo 27. 3. 2016 ob 2. uri zjutraj, bomo premaknili
ure na poletni čas

 
27. marca 2016 bomo ob 2. uri zjutraj kazalce na naših urah prestavili za eno uro naprej, torej na 3. uro. S tem bomo vstopili v poletni čas, ki bo trajal do 30. oktobra 2016, do 3. ure zjutraj. Razmišljanja o upravičenosti in smotrnosti poletnega časa so še vedno deljena. Zagovorniki ga podpirajo z argumenti o zmanjšani porabi energije, predvsem luči v poletnih dneh, večjo aktivnostjo ljudi ter s tem povezanim boljšim počutjem ljudi. Nasprotniki premikanja časa to zanikajo ter dodajajo, da povzroča nemalo težav v transportu in psihičnem stresu ljudi ob samih premikih časa. Glas slednjih se vedno bolj krepi, čeprav zaenkrat ne razpolagamo s podatkom, da bo v kratkem prišlo do ukinitve poletnega časa.

 

Merjenje časa je za ljudi pomembno že tisočletja. Že lovci v ledeni dobi so ga merili po dnevu in noči ter po nebesnih telesih. Sumerci so pred pet tisoč leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 ur v dnevu in 30 minut v uri. Egipčani so že 3100 let pred našim štetjem (BCE ali pred sodobno ero) uvedli koledar s 365 dnevi v letu, podobno zasledimo tudi pri Majih in Aztekih že 2600 let BCE, vendar na povsem drugem kontinentu. Nekje v tem obdobju je bil postavljen tudi znameniti Stonehenge v sedanji Veliki Britaniji, s katerim so kot s sončno uro zelo verjetno določali tudi čas. Sončne ure so bile v uporabi tisočletja in so ponekod – bolj iz zgodovinskih razlogov - še danes. 1500 let BCE so začeli izdelovati vodne ure in kapljanje vode je merilo čas naslednjih 2500 let. Sledil je razvoj mehanskih ur in ur na nihalo, ki so v osemnajstem stoletju prinesle revolucijo, ki je omogočila tudi varno potovanje po svetovnih morjih. Dvajseto stoletje je prineslo novo revolucijo – kvarčne ure, v svetovnih meroslovnih laboratorijih pa tudi atomske ure. Današnji najboljši laboratorijski poskusi že ponujajo stabilnosti ur, ki bi se od velikega poka pa do danes zmotile zgolj za eno sekundo.

 

Vemo, da čas dandanes ne teče enakomerno, vsaj tisti, ki ga določamo z našimi urami ne. Skoraj vse evropske države ter severna Amerika uporabljajo tudi poletni čas. Ta je bil najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, kasneje tudi drugod, vendar se je po drugi svetovni vojni večinoma ukinil. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je zaradi energetske krize marsikje ponovno vpeljal. V Sloveniji je bil vpeljan leta 1982.
Leta 2000 je Evropska skupnost sprejela direktivo o poletnem času in Slovenija od leta 2006 sledi evropskemu standardu, ko se čas za eno uro pomakne naprej, prvo nedeljo v marcu (ob 1:00 UTC) in zopet za eno uro nazaj, zadnjo nedeljo v oktobru (ob 1:00 UTC). S tem je čas v Sloveniji usklajen s časom v celi Evropi, ki seveda pozna tri časovne pasove, UTC, UTC+1h (tudi Slovenija) in UTC+2h.

 

Za koordinacijo enotnega svetovnega časa UTC skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu (BIPM). UTC se dejansko določa na osnovi meritev časa v posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami. V Sloveniji te meritve izvaja Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ), ki s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k določanju svetovnega časa UTC. BIPM je v zadnjem letu izpopolnil svoje metode, s čimer se je izboljšalo tudi trenutno določanje časa. Seveda je tu govora o izjemno majhnih napakah pri merjenju časa, saj tudi v Sloveniji čas določamo s posebno atomsko uro, katere odstopanje od mednarodnega časa UTC je dosti manjše od ene miljoninke sekunde. Večina uporabnikov tako točnega časa seveda ne potrebuje, ga pa SIQ distribuira preko internetnega omrežja in vaši računalniki imajo svoj čas lahko sinhroniziran prav s tem časovnim strežnikom (time.siq.si).


Več informacij o regulativi na področju časa v Evropi se nahaja na povezavi: http://www.euramet.org/fileadmin/docs/Publications/other_publications/Booklet_P1117_V20111005_final.pdf

 

V letu 2016 pa obeležujemo 25 let meroslovja v samostojni Sloveniji in ob tej priložnosti bodo v okviru Urada RS za meroslovje izvedene številne aktivnosti, zanimive za širšo slovensko javnost:

 

6. 4. – 8. 4. 2016…4. Dnevi meroslovja v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri,
16. 5. 2016……….Dan meroslovja 2016 na GZS, v Ljubljani
21. 5. 2016………Posebna oddaj in predstavitev filma »Meroslovje – brez merjenj se svet ustavi«
24. 5. 2016……… Dan odprtih vrat na Uradu RS za meroslovje v Ljubljani
26. in 27. 5. 2016…Dan odprtih vrat na Uradu RS za meroslovje v Celju

Že sedaj prav lepo vabljeni.

 

 


Ljubljana, 24. 3. 2016                                                mag. Dominika Rozoničnik
                                                             odnosi z javnostmi Urada RS za meroslovje