Skoči na vsebino

NOVICA

23. 1. 2015

Slovenija še korak bližje k polnopravnemu članstvu v Metrski konvenciji

SPOROČILO ZA JAVNOST


V četrtek 15. 1. 2015 je Vlada RS na svoji redni seji sprejela pobudo Urada RS za meroslovje za pristop Republike Slovenije k Metrski konvenciji. V sredo, 21. 1. 2015 pa je pobuda bila potrjena tudi na Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora RS.

S tem se odpira pot Republiki Sloveniji, da se po 24 letih ponovno polnopravno vključi v Metrsko konvencijo, v katero je trenutno vključenih že 55 držav, 41 držav pa ima status pridružene članice. Metrska konvencija je bila podpisana že leta 1875 v Parizu s strani 17 držav. Dopolnjena in spremenjena leta 1921 predstavlja osnovo mednarodnega sporazuma o uporabi merskih enot, danes znanih v okviru SI sistema enot. Pristop k Metrski konvenciji bo Republiki Sloveniji poleg možnosti odločanja v njenih organih omogočil tudi sodelovanje Urada RS za meroslovje ter z njegove strani priznanih nosilcev nacionalnih etalonov v ključnih primerjavah CIPM (Mednarodna konferenca za uteži in mere), ki so nujno potrebne za zagotavljanje svetovno primerljivih meritev v RS. Prav tako bo lahko slovenski meroslovni sistem zagotavljal sledljivost na področjih mase, električnih veličin, časa in frekvence ter ionizirajočega sevanja neposredno, na najvišjem nivoju in brezplačno preko BIPM (Mednarodni urad za uteži in mere).

 

Pomen meroslovja v sodobni družbi:

Z meroslovjem in merjenji se v življenju srečujemo vsak dan na vsakem koraku, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Merjenja predstavljajo nepogrešljiv in pomemben del vsakega industrijskega in tudi drugih poslovnih procesov. Meroslovje podpira kakovost izdelkov in učinkovitost procesov preko hitrih, točnih in zanesljivih merjenj, s čimer omogoča dvig produktivnosti. Merjenja igrajo ključno vlogo pri sprejemanju znanstvenih in tehnoloških inovacij, pri zasnovi ter učinkoviti proizvodnji izdelkov, ki so skladni s potrebami trga in pri ugotavljanju ter preprečevanju neskladnih izdelkov. Meroslovje zagotavlja osnovno podporo za zdravstvo in varnost, varstvo okolja in zdravo hrano. Prav tako meroslovje zagotavlja osnovo za pošteno trgovanje na nacionalni in mednarodni ravni.
V razvitih ekonomskih sistemih, ter še posebej v državah, ki usmerjajo svoje napore v obstoj in prodor na tuje trge, med katere sodi tudi Slovenija, predstavljajo merjenja v najširšem pomenu besede od 3 % do 6 % delež v bruto domačem proizvodu. V RS ocenjujemo, da se na letni ravni na podlagi meritev opravi najmanj 8.500.000.000 EUR prihodkov, kar predstavlja letni proračun RS oziroma vsaj 12% vseh prihodkov slovenskega gospodarstva.

 

Nacionalni meroslovni sistem, za katerega je pristojen Urad RS za meroslovje, zagotavlja v Sloveniji sledljiva in globalno primerljiva merjenja, reguliran sistem nadzora na področjih javnega interesa v podporo tehnološkemu razvoju in trajnostnemu razvoju družbe. S podpisom Metrske konvencije se bo slovenski meroslovni sistem neposredno vključil v mednarodni meroslovni sistem na najvišji ravni.

 

Ljubljana, 22. 1. 2015                                                  mag. Dominika Rozoničnik
                                                             stiki z javnostmi na Uradu RS za meroslovje