Skoči na vsebino

NOVICA

16. 1. 2013

Za nadzor nad področjem plemenitih kovin, skrbijo inšpektorji Urada RS za meroslovje

O inšpekcijskem nadzoru nad izdelki iz plemenitih kovin smo se pogovarjali z inšpektorico Dušanko Škrbić iz Urada RS za meroslovje.

Kje izvajate nadzor?
Povsod, kjer se izvaja promet s plemenitimi kovinami, to so različne trgovine, odkupovalnice, zlatarne, internetna prodaja in podobno. Na leto opravimo približno 150 nadzornih pregledov po Sloveniji, nadzore usmerjamo zlasti na področja, kjer so že bile zaznane kršitve in kjer menimo,da bi lahko. Vsi nadzorni pregledi so nenapovedani.

 

Kako izberete prodajalno, ki jo boste pregledali?
Stranke imamo razdeljene v tri prioritetne skupine za nadzor: v prvi so kršitelji iz preteklosti, ki jih najpogosteje nadziramo, v drugi so občasni kršitelji manjših kršitev, v tretji pa stranke pri katerih v preteklosti še niso bile zaznane kršitve.

 

Izvajate nadzor sami ali vam kdo pomaga?
Večinoma izvajamo nadzor sami, pri zahtevnejših primerih pa sodelujemo tudi z drugimi organi kot je tržni inšpektorat, davčna inšpekcija, urad za preprečevanje pranja denarja in policija. Nekje 10-15 odstotkov nadzorov, ki jih obiščemo je takšnih, zahtevnejših primerov.

 

Katere kršitve se pojavljajo?
Na področju izdelkov iz plemenitih kovin so najpogostejše kršitve, da izdelki niso označeni z državnim žigom. Pogosta kršitev je tudi, da dobavitelji niso registrirani na Uradu RS za meroslovje. Pri odkupu starega zlata je največ kršitev povezanih z uporabo tehtnic, ki nimajo ugotovljene skladnosti oziroma niso overjene.

 

Kakšne tehtnice uporabljajo v prodajalnah?
V prodajalnah uporabljajo precizne tehtnice točnostnega razreda II z razdelkom najmanj 0,1 grama. Če je na primer cena 20 evrov za gram, je razlika pri 0,1 grama 2 evra. Pri sto gramih pridemo že do razlike 200 evrov in to so že velike goljufije. Vsem, ki želijo prodati kakršenkoli izdelke iz plemenitih kovin svetujem, da preverijo ponudbo pri različnih odkupovalnicah oziroma tudi v zlatarnah.

 

Kaj naredite v primeru, ko odkrijete izdelke, ki niso pravilno označen?
Takšne izdelke se takoj izloči iz prometa z odločbo prepovedi prodaje izdelkov za toliko časa, dokler jih dobavitelj ne preskusi in označi, zapečati v kuverto in jih dobavitelj mora prinesti zapečatene na Urad na preskus in označitev. Za prekršek pa se izreče globa za vsak neustrezen izdelek. V primeru suma, da gre za neustrezno čistino izdelka pa se odredi preskus izdelkov v laboratoriju Urada. Pri nadzoru na leto izločimo približno 500 neustrezno označenih (zlatih in srebrnih) izdelkov.

 

Kakšne so kazni, ukrepi za kršitelje?
V primeru, da izdelek ni pravilno označen izrečemo pravni osebi 29,21 evrov in njeni odgovorni osebi 14,61 evrov, samostojnem podjetniku posamezniku pa 20,86  evrov za izdelek. V primeru hujših kršitev kot so npr. da dobavitelj ni registriran, da se prenese vtisnjen znak z enega izdelka v drugega, če se inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljana nadzora.., pa so globe tudi bistveno višje: 2.086,46 evrov pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku in 417,29 evrov odgovorni osebi pravne osebe. Izdelki se pregledajo vzorčno po vrsti izdelkov in različnih izložbenih vitrinah, če je potrebno se pregledajo tudi ostali prostori, kjer se izdelke hrani pripravljene za promet. Globe so precej nizke zato se kršitve ponavljajo pri vedno enih in istih dobaviteljih. Čistina izdelkov je običajno ustrezna deklarirani na izdelku – ni medenina, ampak je res zlato, večji problemi se pojavijo pri označevanju, saj izdelki pogosto niso pravilno označeni, kar pomeni, da njihova čistina tudi ni bila preskušena.

 

Je potrebna posebna pozornost pri nakupu izdelkov iz plemenitih kovin pri internetni prodaji?
Potrošnik se mora zavedati, da pri nakupu izdelkov iz plemenitih kovin iz spletne strani tujega ponudnika takšni izdelki (praviloma) ne izpolnjujejo naših predpisov. Samo tisti spletni ponudniki oziroma zastopniki tujih proizvajalcev, ki imajo registrirano spletno stran v Sloveniji morajo izpolnjevati pogoje predpisane z našimi predpisi, v nasprotnem pa ne. Npr. če potrošnik kupi izdelek preko Kitajske spletne strani, ne more pričakovati, da bo izdelek skladen s slovenskimi predpisi ampak kvečjemu s Kitajskimi in z nakupom prevzame riziko sam. Vse evropske države razen Italije in Nemčije imajo podoben sistem preizkušanja žigov, večina izdelkov, ki prihajajo v Slovenijo prihaja pa prav iz  teh držav, zato je pri nakupu iz teh dveh državah potrebna večja previdnost.

                                                                                         

 

                                                                             Vesna Vilčnik

                                                          povzeteo iz revije IRT 3000, december 2012