Skoči na vsebino

ODGOVORI - MERILNIKI HITROSTI V CESTNEM PROMETU

  1. Kateri pravilnik ureja področje merilnikov hitrosti v cestnem prometu?

    Prodočje merilnikov hitrosti v cestnem prometu je urejeno v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Pravilnik je bil prvič objavljen v Ur.l. RS, št 25/2002 ter nato dopolnjen v Ur.l. RS, št. 90/2005. Za uporabo in razumevanje je potrebno prvotni pravilnik ustrezno dopolniti z njegovo dopolnitvijo.

    Neuradni čistopis pravilnika si lahko pridobite tukaj.


  2. Zunanja temperatura je bila - 2 °C. Ali je bila meritev pravilna?

    V preteklosti je bilo postavljenih zelo veliko vprašanj v zvezi z veljavnostjo meritev, opravljenih pri zunanji temperaturi, nižji od 0 °C.

    Vzrok za to vprašanje je bila vsebina 7. člena prvotnega pravilnika, izdanega v Ur.l. RS, št 25/2002, kjer je bilo navedeno v točki 2:

    Merilniki hitrosti morajo delovati pod naslednjimi pogoji:
    ***
    2. Delovni pogoji:
    - okoliška temperatura od 0 °C do + 50 °C
    ***

    Prihajalo je do napačnega razumevanja in razlage tega člena. Napačna razlaga je bila namreč, da merilniki hitrosti delujejo le na temperaturnem področju od 0 °C do 50 °C. Na podlagi tega je bilo podanih kar nekaj pritožb, nanašajočih se na izvedene meritve. Pritožniki so se sklicevali, da pravilnik ne dovoluje opravljanje meritev z merilom, če je temperatura nižja od 0 °C.

    Z dopolnitvijo pravilnika v Ur.l. RS, št. 90/2005 je 2. odstavek 7. člena zapisan jasneje:

    2. Delovni pogoji (za dele, ki so med delovanjem izpostavljeni okoliškim vplivom):
    – okoliška temperatura najmanj v območ ju od 0 °C do +50 °C.

    Pravilnik predpisuje le najmanjše možno temperaturno območje delovanja merila. Natančno temperaturno območje delovanje merila je za vsako merilo navedeno v prilogi certifikata o odobritvi tipa. Priloge certifikata o odobritvi tipa so dosegljivi na spletnih straneh MIRSinfo.

  3. Relativna vlažnost je bila 80% v času meritve. Referenčni pogoji zahtevajo drugačno vrednost. Ali je bila meritev pravilna?

    Referenčni pogoji niso delovni pogoji za merilo, so pogoji na podlagi katerih lahko primerjamo rezultate delovanja posameznega merila.
    Referenčni pogoji so pogoji, ki se uporabljajo pri kalibriranju, preskušanju, ugotavljanju skladnosti merila ali pri medsebojni primerjavi meril v laboratorijskih pogojih, kjer lahko natančno nadziramo okoliško temperaturo, relativno vlažnost in napajalno napetost merila.

  4. Zakaj je sploh dovoljeno (tudi s predlogom novega pravilnika) merjenje z ročnimi merilniki* "iz roke" oziroma z naslonom na rame, čeprav taka metoda lahko povzroči zaradi nehotnih tresljajev dodatne pogreške oziroma poveča negotovost meritve?

    Bistvena stvar za razumevanje meritev pri "laserskih" merilnikih je, da se ne izvede samo ena meritev, izvede se celoten niz meritev v zelo kratkem času na podlagi katere se izračuna hitrost vozila.

    "Laserski" merilniki hitrosti so merilniki, ki delujejo po principu LIDAR [LIght Detecion And Ranging] - detektiranje odboja in izračun razdalje na podlagi časa odboja. Osnova za meritev hitrosti je merjenje razdalje med merilnikom in objektom - vozilom, ki se približuje ali oddaljuje od merilnika. Razdalja se izračuna na podlagi časa, ki ga je svetlobni žarek potreboval, da je prepotoval od vira do objekta in nazaj do sprejemnika. V določem kratkem časovnem obdobju [ranga nekaj ms] se izvede nekaj deset meritev [npr. 80 meritev pri modelu TraffiPatrol XR]. Hitrost vozila se oceni na podlagi razlike med razdaljami objekta pri posamezni meritvi. Celoten niz meritev se nato obdela - izračuna se povprečna hitrost in ugotovi se razstros celotnega niza meritev. V primeru, če na primer od pričakovanega rezultata odstopa več kot 10% meritev iz niza, potem se takšen rezulat zavrne in merilo javi napako.

    Večji niz meritev in obdelava rezultatov omogoča, da se preprečijo možnosti vpliva treslajev in motenj na poti svetlobnega žarka.



  5. Kako delujejo merilniki hitrosti na podlagi Dopplerjevega pojava? Kaj pomenijo dejansko v praksi navedbe "navadni radar", "super radar", "3D radar", "4D radar", "tracking radar" ter kakšne so razlike med njimi?
     

          Prispevek v besedi in sliki