V razvitih ekonomskih sistemih ter še prav posebej v državah, ki se trudijo za obstoj ali za prodor na tuje trge, med katere sodi tudi Slovenija, predstavljajo merjenja v najširšem pomenu besede od 3- do 6-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. Da bi za vsa ta merjenja, ki so večinoma osnova za pomembne odločitve ali za kakovost slovenskih izdelkov in storitev, zagotovili sledljivost do predpisanih in mednarodno dogovorjenih enot sistema SI, Slovenija nujno potrebuje dobro delujoč meroslovni sistem.

Ker je nacionalna meroslovna infrastruktura izrazito drag sistem, je bilo že v začetku delovanja Urada RS za meroslovje (takrat še USM) ob osamosvojitvi Slovenije jasno ugotovljeno, da je treba izkoristiti vse človeške in materialne potenciale v državi ter na obstoječih zmožnostih in v danih finančnih okvirih zgraditi Sloveniji ustrezen meroslovni sistem. Zaradi vseh teh zahtev je bila edina primerna rešitev distribuiran sistem, v katerem se je pod okriljem urada kot krovne in odgovorne institucije za celoten sistem meroslovja organiziralo delo na področju znanstvenega in zakonskega meroslovja ter plemenitih kovin. Vključene so bile vse institucije, ki so izkazovale ustrezno usposobljenost, predvsem pa interes za delo na področju meroslovja. Merilno sledljivost na najvišji meroslovni ravni v Sloveniji vzdržujejo laboratoriji, nosilci nacionalnih etalonov, ki navzven nastopajo kot enovit sistem, bodisi v okviru urada ali pa v tesnem sodelovanju z njim.

Ena pomembnejših značilnosti slovenskega meroslovnega sistema je vsekakor enovita temeljna meroslovna infrastruktura, ki se na ustrezen način uporablja tako za potrebe znanstvenega kot tudi zakonskega meroslovja.

Meroslovni sistem Slovenije je že od svoje vzpostavitve izrazito povezan z najnaprednejšimi mednarodnimi meroslovnimi sistemi, tako v smislu pridobivanja znanja, zagotavljanja sledljivosti, medsebojnih primerjav, sodelovanja pri skupnih projektih kot zagotavljanja čim večje kakovosti meroslovnega dela.

Zaradi velikega pomena meroslovja za ustrezen razvoj vseh področij v državi je kot posvetovalni organ ministru, pristojnemu za meroslovje, ustanovljen Strokovni meroslovni svet (SMS ). Ta svetuje pri ugotavljanju meroslovnih potreb v državi ter predlaga znanstvene in izobraževalne aktivnosti s področja meroslovja.

Sistem kakovosti

Sistem nacionalnih etalonov Republike Slovenije temelji na skupnem sistemu kakovosti laboratorijev v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. V enotni sistem so vključene posamezne institucije, nosilke nacionalnih etalonov. Temelj za medsebojno povezan in usklajen sistem kakovosti pa predstavlja osnovni sistem kakovosti urada v skladu s SIST ISO 9001:2000.

Enotna baza podatkov

Urad RS za meroslovje gradi in vzdržuje enotno bazo podatkov za meroslovne laboratorije, ki delujejo na najvišjem meroslovnem nivoju v državi (nacionalni in referenčni etaloni). Poleg meroslovnih zmogljivosti se podatki nanašajo na nacionalne potrebe na področju posameznih fizikalnih veličin, strategijo razvoja, finančna vlaganja, kadre, bibliografijo in strokovno usposobljenost, organizacijske sheme, sistem kakovosti, merilno in drugo opremo, sheme sledljivosti in druge pomembne podatke, ki enotno opisujejo distribuiran meroslovni sistem.

Nacionalni meroslovni sistem

Distribuiran meroslovni sistem

Pomembne mednarodne organizacije

Zgodovina meroslovja v Sloveniji

SI sistem merskih enot - osnovne veličine

Slovar pogostejših izrazov MIRS